Pisana solata bo omenjena na koncu, za začetek pa nekaj besedic o samozavesti.

Večino življenja se obremenjujem s tem kaj bodo drugi rekli na moj način dela. Samozavesti mi je vedno primanjkovalo. Mogoče se to ni opazilo, ker sem znala to nekako skriti in zaigrati močno in samozavestno punco. In vem, da nisem edina, ki ji manjka nekaj moške samozavesti, katere si punce včasih zelo želimo. Seveda pa ne preveč!

Ko odraščamo gremo po določeni poti, ki nam je do določene starosti skupna. Redko kdo zelo izstopa in je drugačen kot ostali. In redko komu je bilo v odraščanju rečeno, naj si upa in naj sega do zvezd, pa naj bo njegova ideja še tako nora.

In takih stavkov pri naj primanjkuje.

“Bodi pogumen!”

“Uspelo ti bo vse, kar si zadaš!”

“Lahko postaneš, kar si želiš!”

“Vse je mogoče!”

Tina Hanžič

Ljudje smo po naravi taki, da v nas prevlada negativizem. Če se ti v dnevu zgodi ena negativna stvar ti večinoma cel dan gre po zlu. V nasprotnem primeru pa, če se zgodi ena pozitivna stvar smo srečni samo v tistem trenutku, čez nekaj časa pa gre ta sreča že v pozabo. Nažalost je tako.

Ko sem zgoraj napisano prebrala v zadnji knjigi, ki sem jo brala se mi je na prvo žogo zdelo čudno, ko sem pa pomislila sama pri sebi pa sem se trditvijo popolnoma strinjala. Ko nas šokira slaba novica, nas to potre. Posledično razmišljamo o slabem izzidu, smilimo se sami sebi, hočemo se smiliti drugim. Ja, tudi sama sem taka. Hočem tolažbo, ko se mi zdi, da se mi godi krivica. In to ni okej.

V tistem trenutku žalosti, glavo gor! Takrat je čas, da pozitivnim mislim dovolimo vstop in jim omogočimo nadvlado. Takrat je čas, da pomislimo na pozitivne stvari, ki jih imamo v življenju in so za nas samoumevne.

anze