Je trener res potreben? Ga potrebujem?

Pogosto se srečam s stranko, ki včasih ne ve kaj je pravzaprav njen cilj.  Ja, v večini primerov je najbolj splošni cilj izguba kilogramov.

“Koliko? V kolikšnem času? Na katerem predelu? Na kakšen način?” Sto in eno vprašanje je potrebno zastaviti preden se lotim dela. “Je tvoj cilj kratkoročen ali dolgoročen?”

“Ti vadba posledično predstavlja samo orodje za dosego cilja ali je to tvoj nov hobi, ki ga boš združil in vpeljal v svoje življenje?”

Kaj je bolje?

Če vadbo gledaš SAMO kot orodje za dosego cilja, poleg diete, je to lahko v prenesenem pomenu kot neke vrste tableta, ki jo zaužijemo da izgubimo odvečne kilograme. Uporabil jo boš samo takrat, ko boš hotel shujšati. Ko boš cilj dosegel, pa boš tablete pospravil na dno omare. To je klasični primer, kako se pride do kratkoročnih rezultatov, ki ponavadi prinesejo nihanja v kilogramih, nihanja v hormonih in fizične spremembe na tvojem telesu, ki pustijo svoje posledice (odvečna koža, strije,..). Odločimo se, da gremo jutri na dieto in začnemo migati vsaki dan. Štartamo na polno, z vadbo pokurimo vse kalorije, ki smo jih pojedli. Za piko na i pa si izberemo še visoko intenzivne treninge, ki nam poberejo vso energijo, ki bi jo posledično morali nadomestiti s hrano, pa žal na smemo jesti.  Vztrajamo 2 tedna in obupamo. Ima to smisel?

Vedno predlagam, da si vsak posameznik zastavi dolgoročne cilje! Tega se ne lotimo z drastičnimi spremembami oziroma s “šnelkursom”. Tak plan ti zastavi nekdo, ki se je za to šolal. Tako kot veterinar zdravi živali (in ne ti s pomočjo googla), tako trener piše treninge, uči in vodi.

Tina Hanžič

Sama sem se znašla na točki, ko me je hrana okupirala. Prebereš ogromno prehranskih napotkov, v glavi ostaja kup informacij, ki so si pri prehrani velikokrat med seboj nasprotne. Številke te prevzamejo, važno je samo koliko poješ in koliko pokuriš. Postaneš suženj samega sebe, čeprav zanikaš. Uživaš, ker hujšaš in hkrati trpiš, ker ne ješ nič.

Kot je že bilo rečeno v prejšnji objavi, če telesu ne daš dovolj hranil je samega sebe. Čeprav kot laiki vedno mislimo, da s stradanjem in nižanjem kalorij izgubljamo maščobo, je ne! Še vedno smo preveč okupirani z izgubo kilogramov in še vedno to ostaja primarni cilj večine ljudi.

Če bi vam pokazala klišejsko sliko sebe s 65 kilogrami 5 let nazaj in s 65 kilogrami danes (mogoče še par kilogramov več), mi verjetno ne bi verjeli, da je številka podobna, ker si telo na eni in na drugi sliki niti najmanj ni podobno. Številka enaka, sestava telesa pa drugačna. Drugačna oblika, drugačni delež maščobe in mišične mase, drugačna koža, količina celulita, drža,.. Po taki primerjavi ne morete trditi, da je najbolj važna številka na tehtnici.

Tina Hanžič

Faza v življenju, ko ne veš kaj je kalorija

Vsi se spomnimo tistih osnovnošolskih in nekaj srednješolskih (ne veliko) dni, ko o pomenu prehrane nismo vedeli nič. Nisi vedel kaj je kalorija, koliko njih na dan pojesti, koliko se jih pokuri in zakaj jemo če ne samo zato, da smo siti in da preprečimo kruljenje v želodcu. Obdobje nezavedanja o hrani zna biti po eni strani super in jaz sem mnenja, da je faza, kjer se ne ubadaš s prav ničemer najboljša faza. Diete ni v tvojem slovarju in v hrani enostavno uživaš. Mogoče za naše telo faza neobremenjevanja ni popolna (če ne jemo zdravo), je pa najboljša za našo glavo.

Faza v življenju, kjer VEŠ kaj je kalorija

V začetku zelo nedolžna faza. Podpiram, da si vsak nekaj prebere o prehrani, kalorijah, hranilih in podobno. Dobro je vedeti kaj moramo vnesti v svoje telo. Sliši se enostavno. Dejansko ni tako težko, težko je pa laiku poiskati prave informacije. Če je Helena rekla po televiziji, da ni dobro dneva začeti z ovsenimi kosmiči, še ne pomeni, da ima prav in da moraš jutri obvezno menjati svoj zajtrk. Potem pa si naslednji dan vzameš čas in raziščeš to dejstvo o kosmičih, ter prebereš, da so ogljikovi hidrati potrebni, ker ti dajo energijo. Kaj pa zdaj? Raziskuješ naprej in v tvoji glavi je iz minute v minuto večji nered. Kup napotkov:

Tina Hanžič