Rollercoaster mojih prehranskih obdobij v življenju

Sama sem se znašla na točki, ko me je hrana okupirala. Prebereš ogromno prehranskih napotkov, v glavi ostaja kup informacij, ki so si pri prehrani velikokrat med seboj nasprotne. Številke te prevzamejo, važno je samo koliko poješ in koliko pokuriš. Postaneš suženj samega sebe, čeprav zanikaš. Uživaš, ker hujšaš in hkrati trpiš, ker ne ješ nič.

Kot je že bilo rečeno v prejšnji objavi, če telesu ne daš dovolj hranil je samega sebe. Čeprav kot laiki vedno mislimo, da s stradanjem in nižanjem kalorij izgubljamo maščobo, je ne! Še vedno smo preveč okupirani z izgubo kilogramov in še vedno to ostaja primarni cilj večine ljudi.

Če bi vam pokazala klišejsko sliko sebe s 65 kilogrami 5 let nazaj in s 65 kilogrami danes (mogoče še par kilogramov več), mi verjetno ne bi verjeli, da je številka podobna, ker si telo na eni in na drugi sliki niti najmanj ni podobno. Številka enaka, sestava telesa pa drugačna. Drugačna oblika, drugačni delež maščobe in mišične mase, drugačna koža, količina celulita, drža,.. Po taki primerjavi ne morete trditi, da je najbolj važna številka na tehtnici.

Prišla sem do spoznanja, da je številka na tehnici važna najmanj. Trajalo je dolgo, ampak sem tukaj. Na mestu, kjer nevem kdaj sem nazadnje stopila na tehtnico in ko nimam blage veze koliko imam sploh kilogramov.

Neobremenjevanje s hrano

Moja faza, ko s hrano nisem bila obremenjena je trajala do srednje šole. Nisem bila izbirčna, nisem pazila na prehrano, sem pa redno trenirala. Na prvi pogled suha punca s popolnoma normalno telesno sestavo. Maščoba se mi je nabirala na trebuhu, bokih in nogah in nisem imela veliko mišične mase. Lahko bi rekli, da sem imela klasično postavo.

Ko sem v srednji šoli začela paziti na prehrano in prebirala razne (napačne) informacije sem s tem stopila na »vlak smrti«, nekoliko grobo rečeno. Obremenjevanje, štetje kalorij in kurjenje vseh zaužitih kalorij s športom, me je pripeljalo do hitre izgube kilogramov. Hrano postopoma zmanjšuješ, da ti je na koncu skoraj nič ne ostane. Si brez energije, brez volje, zaspan in utrujen in srečen samo, ker je številka na tehtnici manjša.

Ljudje se hočemo držati diet in prehrane z zmanjšanimi kalorijami z namenom da dosežemo kakšen cilj?  Najpogosteje si oseba želi manj kilogramov. To doseže s kaloričnim deficitom že v mesecu in pol. Kaj pa zdaj? Kaj zdaj, ko je cilj dosežen? Ostati na takšnem vnosu in biti utrujen in brez volje? Začeti jesti in nazaj pridobiti izgubljene kilograme? Pri takšnem načinu ni cilja, povem vam iz lastnih izkušenj. Zato ni čudno, da diete NE delujejo.

Obremenjevanje s hrano

Na najnižji točki sem ugotovila, da nisem več niti malo fizično sposobna. Doletel me je šok, ko se nisem mogla zadržati v stoji, ker so mi roke popustile, ko sem bila po desetih minutah športanja utrujena, zadihana in brez energije. Čisto nasprotje tega, kar sem v resnici. Že vso življenje zdrav in aktiven otrok, zdaj ne more niti dolgo stati na mestu.

“Nič ni narobe, vredu sem.”

“Veliko treniram, mogoče se ti zato zdi, da sem bolj suha.”

“Ja, dovolj jem, ne skrbi!”

“Meni je ful fajn tečt, dlje tečem boljše je.”

In še ogromno drugih stavkov, ki sem jih izrekla in lagala sebi in drugim, da sem vredu, da sem srečna in zadovoljna.

Potem sem se pa spravila k sebi. S pravimi informacijami? Spet ne!

Začela sem povečevati vnost hrane, še vedno sem trenirala, kdaj pa kdaj sem se prekršila (prej se nisem nikoli) in počasi se je števila na tehtnici povečevala. Odnos s hrano še vedno ni bil dober, hrane sem se bala in občutek krivde po hrani je ostal v glavi. Sledilo je prenajedanje, količinsko preveč hrane, ki v dnevu ni bila primerno razporejena. Trening na tešče, po treningu brez vnosa hranil, ob koncu dneva pa naval na hrano. Če bi lahko, bi 22 letno sebe vprašala, kje pri bogu sem pobrala take informacije. Moja postava se je spremenila, maščoba na trebuhu je bila spet tam, boki so postajali vse bolj mehki. Spet sem bila malo nesrečna. Nauk? Dovolj hrane, ampak napačna izbira le- te!

Vsi imamo določene idole. Moji so ponavadi taki, ki se ukvarjajo s športom oziroma so z njem nekako povezani. Na Instagramu najdeš 28 letno punco, ima ogromno sledilcev in dela na fitnes področju. Mega postava, točno takšen trebušček, kot ga hočeš imeti ti. Tvoja sanjska postava v bistvu. Kaj ona je in kako ona trenira moraš nujno zvedeti, ker je to očitno plan za uspeh. 2300 kalorij, 130 g beljakovin, 160 g ogljikovih hidratov in 70 g maščob. Recept za uspeh, ki mu moraš slediti (ti pravi glava). Niti podrazno, vam rečem.

Noben posameznik ni enak. Njen plan na tebi po vsej verjetnosti ne bo deloval. Ona spi 9 ur na dan, ti 6, ona ima samo 4 ure dela na dan, ti 8, ona je brez otrok, ti še z enim ne dohajaš, ona je v fitnesu 2-3 ure na dan, ti 3 krat na teden,.. Ogromno dejavnikov, ki vaju dela drugačne. Z razlogom v diezel avto ne tankamo bencina in obratno!

Končna točka

Ko imaš probleme s hrano potem o tem veliko prebereš. In končno sem prišla do točke, kjer sem vedela kaj, kdaj in kolko hrane vnesti v svoje telo. Srečala sem prave osebe in prebirala prave informacije. Kar je pa najbolj važno: »poslušala sebe oziroma svoje telo!«.

Zdaj se sekiram, če pojem premalo! Imam redne obroke, hrana mi predstavlja gorivo za telo. Ko sem začela hrano pravilno razporejati čez dan (izbira prave hrane in pravilna količina) se je moje telo začelo spreminjati. Vedno manj maščobe in večji delež mišične mase. Tega sproti ne vidiš. Čudežno razliko opaziš, ko se po enem letu pogledaš v ogledalo. Telo je s pravo prehrano in načrtovanim treningom lepo oblikovano, čeprav je možno, da je številka na tehntnici enaka ali pa celo večja! Ne z dieto, ampak z načinom življenja. S takim načinom, ki ga lahko živiš in pri katerem ne trpiš in ne čakaš naslednjega obroka, ker ti že ko poješ zajtrk začne kruliti v želodcu.

Očitno je kdaj pa kdaj potrebno čez takšen »rollercoaster«, da prideš do cilja. Če pogledam za nazaj, sem vesela, da sem se peljala, ker se v nasprotnem primeru ne bi toliko naučila. Šla sem skozi nekaj prehranskih obdobij, ki so me pripeljala do točke kjer sem zdaj in vem, da je veliko punc, ki se sreča z zgoraj opisanimi problemi (ali pa še hujšimi oblikami).

S hrano se ne obremenjujem, z njo nudim telesu skoraj vse kar potrebuje in lahko rečem, da me hrana dela srečno! Roko gor kdo obožuje hrano?! 🙂

 

Tina

Share This Post
Related Posts
Gibanje
KAJ SE DOGAJA?
moje telo
Telo, ki zgleda zdravo ni nujno da je res
MOJE DELO DOMA

Leave Your Comment

Your Comment*

Your Name*
Your Webpage